Lastovo. Otok Lastovo se omenja že v IV. stoletju pred Kristusom. Ladesta in Ladeston, ki sta prišla iz Sirakuze, ga imenujeta Ladestanos. Rimljani ga imenujejo Augusta Insula (Carski otok). V srednjem veku je omenjen kot Augusta, Lagusta in Lagosta. V sredini X. stoletja se imenuje Lastobon, kar potrjuje, da je bil v tem času naseljen z Hrvati. Bogato zgodovino otoka potrjuje tudi več kot 30 cerkev in kapelic iz davnih časov.

Zeleni otok, vmeščen v modrino jadranske obale, se je začudujoče izognil posledicam industrijske civilizacije. Lastovo je morda zadnji kotiček tistega pravega Mediterana, ki je rodil Homera in navduševal Bayrona. Počitek v društvu z nedotakljivo naravo, v ambientu tradicionalne arhitekture, z zdravo in svežo hrano z otoških polj in kristalno čistega morja, počitek s kozarčkom vina, katerega so pili rimski carji...

Lastovo vključuje vse karakteristične prednosti mediteranskega podnebja – blage in vlažne zime, ter topla, dolga, sušna in sončna poletja. Obkrožen je s 46 manjšimi otočki in vzpetinami ter čistim morjem, bogatim z jastogi. Četudi je precej gozdnat, se na Lastovu nahaja mnogo obdelovalnih površin z vinogradi, oljkami in sadovnjaki, ter polj s pridelano zelenjavo na naraven način, kar omogoča razvoj eko-gastronomije.

Pot do kampa

Izvensezonska ponudba.

O kampu

Galerija